Tekst je v originalu prevzet s spletne strani foresighter.rs
Čeprav nihče ni mogel z gotovostjo trditi, da bo Velika Britanija rekla NE Evropski uniji, ni bilo tako težko predvideti prvih posledic takšne odločitve in reakcij nanjo.
Funt je padel glede na evro, evro pa glede na dolar in švicarski frank. Obenem so vse valute potonile v primerjavi z zlatom.
Na drugi strani so vse svetovne borze doživele skupno usodo – oster padec vrednosti indeksov takoj po začetku trgovanja v petek zjutraj, pri čemer sta prednjačili londonska in tokijska. Posamezni indeksi v Londonu so takoj zabeležili dvomestno izgubo, čeprav so proti koncu trgovanja nadoknadili nekaj odstotkov.
Zanimivo dejstvo je, da londonski indeksi pravzaprav niso utrpeli največjih izgub. Nekatere evropske in azijske borze so do konca trgovalnega dne utrpele mnogo večji minus.
Na primer, DAX je potonil za 6.8%, CAC 8.35%, IBEX 12.35%, NIKKEI 8%, medtem ko je londonski FTSE padel samo za 2.8% ob koncu trgovanja. Celo index beograjske borze, ki predstavlja statistično napako po obsegu trgovanja, je padel za 1.78% in pokazal, koliko so trgi pravzaprav povezani in občutljivi na globalne probleme.
Nafta je spet potonila pod 50 dolarjev za sod, obenem je zlato skočilo na celo 62 dolarjev za unčo, oziroma za 5% glede na ceno prejšnjega dne.
Tisto, kar so vsi državljani Velike Britanije takoj občutili, je najnižji nivo GBP-a glede na USD v preteklih 32 letih, menjalni tečaj ob zaključku trgovanja v petek je znašal 1.3684 dolarja za funt.
Čeprav je BREXIT takoj močno zamajal svetovno politiko in ekonomijo, gre v bistvu samo za trenutno reakcijo na negotovost, ki jo izhod iz Unije s strani Velike Britanije prinaša globalni ekonomiji.
Če britanski parlament ne izkoristi svoje pravice, da ne potrdi izid referenduma in Velika Britanija uresniči svoj odhod, bodo prave posledice za Združeno Kraljestvo, Evropo in tudi svet nastopile šele v prihodnjih mesecih in letih.
Če funt ostane na tako nizkem nivoju ali celo nadaljuje padanje k izenačitvi z evrom, kar številni predvidevajo, bo UK zagotovo morala povečati obrestne mere, kar bo dovedlo do inflacije in na koncu morda do recesije.
V tem trenutku se pravzaprav ne ve, kakšen status bo Velika Britanija imela v EU. Ali ji bodo dostopni specialni bilateralni pogoji, kot jih imata Švica in Norveška ali vendarle ne?
Teoretično, Britanija lahko tako kot Švica pristopi k EFTA sporazumu in zadrži številne ugodnosti, ki jih je kot članica imela znotraj ali zunaj unije s tretjimi državami, kot je Kitajska, brez obveznosti plačevanja visoke članarine, vendar je to v teh okoliščinah praktično zelo težko izvedljivo. Celo Švica, ki se je za tak status dogovorila mnogo prej, ko je bila situacija znotraj EU precej boljša, ima številne probleme, da se dogovori za enotno migrantsko politiko z Brusljem, zato se postavlja vprašanje prihodnosti tudi njenega specialnega statusa po letu 2017.
Treba je upoštevati, da je bila Švica tako rekoč prisiljena s strani EU omogočiti delovna dovoljenja in prost pretok državljanov EU. Eden glavnih razlogov za BREXIT je bil prav zapiranje meja pred delovno silo, ki prihaja iz Unije, predvsem njenega vzhodnega dela.
Celo, če zanemarimo nestrinjanja o eventualnih pogojih, ki bi jih Združeno Kraljestvo moralo izpolniti, da bi zadržalo privilegije, ki jih ima znotraj EU, je veliko vprašanje, ali obstaja politična volja, da se pride nasproti Veliki Britaniji, ker bi bil to signal drugim državam, ki morda želijo po njeni poti.
Kar se trenutno mnogo manj omenja, je vpliv BREXIT-a na EU, oziroma, katere vse so lahko negativne posledice, ki jih prinaša odhod močne britanske ekonomije iz skupnosti Unije v trenutku, ko le ta bije zelo pomembne boje za obstanek v ekonomskem in političnem smislu. Velika Britanija zaposluje skoraj milijon delavcev iz vzhodne Evrope in preko 700.000 iz zahodne. Po dokončnem razhodu je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo z njihovimi delovnimi dovoljenji. Ne pozabimo tudi, da je samo v letu 2015 Kraljestvo vplačalo v proračun EU 13 milijard evrov.
Kolikor je enotno tržišče pomembno za UK, toliko je pomembno tudi za Evropo. Namreč, okrog 45% britanskega izvoza gre v Unijo in okrog 50% blaga, uvoženega v Britanijo, ima poreklo iz EU.
Stvari definitivno niso črno bele, ko govorimo o BREXIT-u. Obstajajo prednosti in slabosti odhoda iz Unije s strani Britanije, čas pa bo pokazal, katere od njih bodo pretehtale.
Eno je gotovo – Večina prednosti za UK so slabosti za EU in obratno.
Prihodnost Unije je v bistvu v rokah Britanije. Če po odhodu uspe zadržati stabilnost svoje ekonomije, in obenem Škotsko in Severno Irsko v svojem okviru, bo služila kot primer drugim državam EU, da gredo po njenih stopinjah.
Če se uresničijo napovedi nasprotnikov BREXIT-a in Kraljestvo postane razdeljeno in krene v recesijo, bo EU imela možnost preživetja v sedanji obliki, vsaj še nekaj časa.
Avtor: Dragan Milić
Vir: foresighter.rs
Foto: Printscreen/Yahoo finance, pixabay.com