Tukaj lahko preberete intervju Simona Šketa (www.sketa.si) z Sanjo Leban Trojar in Zoranom Leban Trojar ki stojita za #igslovenia.
Več kot 50.000 fotografij Slovenije, več kot 8.000 sledilcev, polovica iz tujine. Nove fotke prihajajo vsak dan, Slovenijo v najlepši podobi na Instagramu pa vse bolj občudujejo tujci. Pogovarjal sem se z avtorjema projekta.
Projekt @igslovenia sta zasnovala zakonca Sanja Leban Trojar in Zoran Leban Trojar, ki ga mnogi poznamo tudi kot frontmena digitalne agencije Sonce.net, nekdanjega direktorja Agencije 41, pomembnega člana Slovenske oglaševalske zbornice, za njim pa je tudi pestra vodstvena kariera v družbah Mladina in Delo. Njuna zgodba je zanimiva in odkriva ozadje projekta, ki je svojevrsten ambasador Slovenije “navzven in navznoter”, manj znanih lepot in fotografov, ki prispevajo svoje avtorske fotografije.
Zoran, Sanja, lep pozdrav. Za začetek zelo preprosto vprašanje. Kje se je začelo, kako sta prišla na zamisel, da Instagram uporabita kot orodje promocije Slovenije skozi izvrstne fotografije?
Poleti, 2011, je bil na Instagramu (v nadaljevanju IG) aktualen poziv/izziv, v katerem so se uporabniki izzivali, da v devetih fotografijah predstavijo lepote svoje dežele. Mišljeno je bilo, da s pomočjo aplikacije v eno fotografijo/objavo – ‘stlačiš’ 9 fotografij – države, iz katere prihajaš. Ker je kvaliteta in velikost fotk na IG slaba, ker ima Slovenija kaj pokazati in ker tedaj ni bilo nobenega profila naše države na IG, sva se odločila, da narediva Sloveniji kar svoj profil.
Zakaj sta izbrala prav oznako, “hashtag”, @igslovenia?
Ob poznavanju najbolj univerzalnega (a nikjer napisanega) pravila IG, po katerem avtor, ki uporablja #hashtage na fotografijah, dovoljuje posredovanje svojih fotk naprej (ob navedbi avtorstva), je bilo prvo vprašanje – kateri #hashtag izbrati.
Najbolj simpl bi bilo enostavno uporabiti #slovenia. Ta tag k svojim fotkam pripne skorajda vsak, ki objavi fotografijo, ki je kakorkoli povezana s Slovenijo in ta tag je bil za Slovenijo že takrat najbolj pogost. Glede na to, da noben profil ni predstavljal Slovenije, bi bilo to čisto logična odločitev.
Vseeno si nisva želela kar prisvojiti nekega #taga, zato sva si izmislila svojega; Instagram (IG) + Slovenia = Igslovenia. Enako kot tag, sva poimenovala tudi profil, torej @igslovenia. Poanta profila je že od začetka ista in povsem preprosta; Če imaš fotografije Slovenije, jih označi z #igslovenia. Uporabniki IG vedo, da z uporabo taga #igslovenia dovoljujejo profilu @igslovenia, da fotografije deli naprej.
V redu, odkrila sta idejo, ustvarila svojo oznako, manjka pa ključno, fotografije. Kdo je prispeval prve in kako sta premagala “otroške bolezni”, ki se jim ni mogoče izogniti pri novih projektih? Lahko razkrijeta kakšen nasvet?
Prvih par fotk sva prispevala kar sama, potem so, počasi, začeli #tag uporabljati predvsem najini kolegi. Že takoj, ko je bil profil postavljen, sva začela brskati po sorodnih ključnih besedah (#slovenia, #slovenija, #ljubljana, #europe, #piran …), všečkati tam objavljene fotografije in kar je najpomembnejše – začela sva komunicirati z uporabniki IG. Veliko je namreč pohval na račun Slovenije, veliko komentarjev o naši ponudbi, namestitvah, lokacijah … najdejo pa se tudi vprašanja – kam iti, kdaj, kako. Tem ljudem nihče ni odgovarjal in to sva počela midva. Tu in tam sva za sledilce pripravila še kak natečaj (izbirali smo najboljše fotke Bleda, slovenskih gora … ), tako da se je interakcija še malo povečala in število sledilcev ter fotografij, označenih #igslovenia je začelo opazno rasti.
Vajin projekt torej presega zgolj objavljanje lepih fotografij prav zaradi interakcije. Koliko ljudi spremlja @igslovenia, kakšne so statistike?
Danes ima profil @igslovenia na IG 8.000+ sledilcev, v povprečju 650 všečkov na eni fotografiji, preko 50.000 fotografij nosi oznako #igslovenia. Dnevno objaviva eno ali dve fotografiji.
Kakšni so kriteriji izbire? Predvidevam, da je prejetih fotk več kot dejansko objavljenih.
Res je, izbirava midva in sicer sva vpeljala tri osnovne kriterije. Kot prvo, fotografija mora biti solidne kvalitete (kompozicija, motiv, obdelava – prav slednje je na IG včasih problem – zaradi (pre)velikega števila uporabljenih filtrov/obdelav). Fotografija mora prikazovati lokacijo v Sloveniji (kraj, mesto, znamenitost ….), s tem da se res trudiva izpostaviti nove motive, ki odstopajo od običajnega nabora “Ljubljana, Bled, Piran”. In kot tretje, pogoj je, da avtorja fotografije še nismo promovirali ali vsaj ne v zadnjem času. Razlog je čisto enostaven. Želiva omogočiti priložnost čim več različnim fotografom oziroma uporabnikom Instagrama.
Prej sta mi v pogovoru zaupala, da je vse večji delež tujcev. Koliko jih je in kaj iščejo?
Ocenjujeva, da profilu @igslovenia sledi več kot polovica tujcev, da raste interakcija (število komentarjev), število sledilcev se še vedno povečuje (zadnje mesece cca 500/mesec) in predvsem – da je profil postal koristen vir informacij za ljudi, ki v Slovenijo šele prihajajo ter je nekakšna ‘spominska knjiga’ za tiste, ki so tu bili in s fotografijami ohranjajo spomine.
Ljudje samoiniciativno označujejo fotografije, prispevajo komentarje … skratka – odziv je nad pričakovanji. Oznako #igslovenia so uporabniki prenesli na Twitter, tako da sva pred kratkim odprla tudi Twitter in Facebook profil, v nastajanju pa je tudi spletna stran.
Torej, začelo se je na Instagramu, sedaj se širi na druge kanale. Ali bi lahko rekli, da je projekt @igslovenia presegel ekosistem Instagrama in kakšen je vajin pogled na potencial projekta pri uradni promociji Slovenije kot turistične destinacije?
To, kar se je začelo kot preprosti IG izziv je tako danes nekakšen zbir fotografij Slovenije, ki jih samoiniciativno prispevajo uporabniki različnih socialnih omrežij – v prvi vrsti Instagrama, vedno bolj pa tudi Twitterja in Facebooka. Na dolge proge je želja – postaviti @iglovenia kot spletni prostor, ki ga ustvarjajo obiskovalci – s fotografijami, vtisi, zabeležkami, komentarji in priporočili.
Skozi ustvarjanje profila @igslovenia sva se oba veliko naučila o delovanju IG, predvsem pa spoznala veliko dobrih praks iz tujine, kjer si predvsem posamezne turistične destinacije in ponudniki (kraji, hoteli, restavracije …) prav na račun IG lepo povečujejo svoj promet – prav preko tega kanala. Naučeno sva želela predstaviti in ponuditi tudi slovenskim organizacijam in ponudnikom, a ti za to nimajo ravno velikega posluha. 
Nekateri so se kasneje sicer IG skupnosti pridužili, kako jim to uspeva, pa verjetno najbolje povedo številke in kvaliteta – objavljenih fotogtrafij, komentarjev in sledilcev.
Ko vaju poslušam se ne morem znebiti vtisa, da v projekt vlagata ogromno časa in energije. Opišita, prosim, kako poteka delovni proces.
Skupaj porabiva za tale hobi 2 uri na dan, od tega veliko več kot polovico Sanja. Ona je tista, ki je pridobila več kot 8.000 sledilcev – to se ne zgodi samo, iščeš fotke po tagih, najdeš fotografa, komentiraš, polajkaš več njegovih fotk in morda vzbudiš zanimanje in te začne sledit. Tudi zato redkokdaj objavlja fotke na svojem profilu in je opustila moderiranje v nekaj večjih skupinah, kjer je sodelovala – npr. @photowall. Jaz sem bolj aktiven, že drugo leto sem član ene od večjih skupnosti – @global_family.
Imela sva idejo, da bi naredila sajt za promoviranje in tudi učenje Slovencev za uporabo IG, pa nama ni zneslo, vmes se je pa situacija izboljšala in je kar nekaj naših zelo uspešnih na IG.
